INTERSPORT AKTIV - Pomlad 2021

V ES E L J E DO Š P O R TA M oj odnos do športa se je začel graditi relativno hitro. Že kot otrok sem se v kranjskem klubu preizkušal v vaterpolu, ki sem ga treniral skoraj tri leta. Treningi so bili že pri teh letih zahtevni in naporni, plavanje v zunanjem bazenu že od aprila, pa pravi preizkus za voljo oz. bolje rečeno piljenje karakterja in volje. Pokriti bazen je bil namreč namenjen za treninge izključno v zimskem času. A vse to je bila dobra popotnica za mojo nadaljnjo športno kariero. Navdušenje nad športom in lokalna priljubljenost smučarskih skokov ter predvsem prepričljivost dobrega prijatelja Bineta Norčiča, so bili tisti dejavniki, ki so me v tretjem razredu osnovne šole ponesli v šolo za smučarske skoke. Moji začetki so bili obupni! Na vseh tekmovanjih sem bil zadnji. A v mladosti mi rezultati niso bili pomembni. Bolj kot ti, me je motivirala družba. Hvaležen sem, da sem bil del super športne druščine, na katero me vežejo res prijetni spomini. Še danes se spominjam dogodivščin iz tega obdobja, kot da bi se zgodile včeraj. Smučarski skoki so bili zame prelomnica tudi z vidika športne vzgoje. Gre za individualni šport, kjer je tvoj osebni razvoj kot športnika ključnega pomena. V klubu je delovala ekipa ki me je usmerjala in podpirala, trener, psiholog … Vendar na vrhu naleta si na koncu sam in moraš vso znanje, izkušnje nasvete pretvoriti v rezultat. Z vzgojo v skokih sem skozi treninge lepo napredoval. Seveda je to šport, pri katerem si sam oz. ves čas delaš na sebi in s sabo. Ko sem začutil, da sem dorasel temu športu, sem se zavestno odločil, da so smučarski skoki zame vse, ne glede na ovire. Seveda so tudi mojo kariero spremljale poškodbe. Utrpel sem jih veliko. Od zloma ključnice, premaknjenega vratnega vretenca, operiranega palca, počenih reber in ličnice, zlomljenega komolca do strgane križne in natrgane stranske vezi, da o zvinih ne govorim … A tudi to sem prebrodil in po vsaki poškodbi sem se čutil še močnejšega. In prišel je tudi dan, ko je bilo potrebno profesionalno kariero zaključiti. Ko začutiš, da si naredil in dosegel, kar si želel in je čas za nove življenjske zgodbe. Športno kariero sem zaključil z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom zaradi svojih uspehov in uspehov ekipe. Predvsem pa sem ponosen na vse, kar mi je šport omogočil! S smučarskimi skoki sem ostal povezan tudi po koncu kariere. Našim skakalcem namreč pomagam z opremo. Skrbim za šivanje dresov in razvoj krojev z namenom, da jim tudi zahvaljujoč svojim izkušnjam, omogočim najboljše in tisto, kar v naših časih ni bilo na voljo. Tudi šport je dalje ostal moja velika strast. Svoj adrenalin in željo po športni rekreaciji najraje potešim na kolesu. Zakaj ravno kolo? Že kot skakalec sem oboževal kolo in vzpone in spuste z domačega Jošta. Ko danes pomislim, kaj vse smo počeli, lahko zaključim, da smo bili res malo »nori«. A zaradi narave smučarskih skokov, sem moral kolo za nekaj časa postaviti v kot. Ko sem zaključil profesionalno kariero, pa sem z največjim veseljem ponovno sedel na kolo. Kolesarjenje je zame čisti užitek! Skupaj s svojo kolesarsko družbo se kdaj udeležim kakšne amaterske dirke. Tukaj ne gre za dokazovanje, saj sem svoje že dosegel. Poleg tega na kolesu sploh nisem tako dober. A bolj kot čas in prevoženi kilometri, je zame pomembna družba, zabava in dobra energija. Gremo na kolo! Robert Kranjec 66

RkJQdWJsaXNoZXIy MTMxMzMz