INTERSPORT AKTIV - Zima 2021/22

Skupaj z očetom Antejem in sestro Janico ste soustvarili eno izmed najbolj nenavadnih in hkrati eno izmed najlepših smučarskih zgodb v zgodovini. Kako danes, ko je minilo že nekaj let, odkar ste profesionalne smuči postavili v kot, gledate na svojo kariero, v kateri ste dosegli tako rekoč vse, kar se doseči da? Ko razmišljam za nazaj, se tudi meni naša zgodba zdi povsem neverjetna. Glede na to, od kod smo prišli in v kakšnih pogojih smo trenirali, smo prišli res daleč. Na naš uspeh je nedvomno vplivalo precej dejavnikov. Verjetno smo imeli tudi nekaj sreče. A dejstvo je, da smo za uspeh res trdo delali. Oče je vseskozi vedel, kaj dela in kakšni so naši cilji. A v naših pogojih je bilo to res zelo težko. Kako so očetove metode treninga vplivale na vašo samozavest? Za očeta so takrat mnogi mislili, da je nor. A on je bil samozavesten in prepričan, da bova oba z Janico postala svetovna prvaka, kljub temu da okoliščine nikakor niso govorile v našo korist. Vsi vemo, da Hrvaška pred nama ni imela vrhunskih smučarjev. Poleg tega se je na Hrvaškem začela vojna. Spomnim se prigode z ledenika Molltal. Na sedežnici sem se peljal z nekim mladim slovenskim trenerjem, ki mi je dejal: »Veš, to, kar vi počnete na treningih, je precej staromodno.« Čeprav sam nisem vedel, kakšne so sodobne smernice, mi je to ostalo v glavi. A tudi sam sem se zavedal, da je naša pot drugačna. To je bila naša edina možnost, saj nismo imeli tako dobrih pogojev kot naši tekmeci. Nekako smo morali najti način, kako nadomestiti vse primanjkljaje. Ampak na koncu se je vse skupaj obrnilo, tako da sta oba z Janico postala zelo trdni in samozavestni osebi, ki ju je zelo težko iztiriti? Zagotovo. Na nek način sva utelešenje znanega reka: »Kar te ne ubije, te naredi močnejšega!« A dejstvo je, da smo vseskozi verjeli v trdo delo. Res je, da uspeha ni brez znanja in talenta, a končno piko na i vedno postavi trdo delo. Že kot otrok sem bil prepričan, da bo tisti, ki veliko trenira, zagotovo uspešen. Ta pristop me je zaznamoval. Nenazadnje mi je pomagal, tudi ko sem se vračal po številnih poškodbah. Poleg tega me je vse to naučilo potrpežljivosti. Morda se je vse skupaj dogajalo nekoliko bolj počasi, a vedno znova se je izkazalo, da rezultati pridejo. Včasih tudi ni bilo interneta, ki bi vas lahko odvrnil od začrtane poti? Ja, tudi to. Tega vpliva na otroke včasih ni bilo. Danes je predvsem po zaslugi interneta izjemen dostop do informacij. Mi tega nismo imeli. Lahko smo le gledali, kaj počnejo drugi. Še največ smo trenirali s Slovenci. A tudi oni so imeli drugačen sistem. Sam pa sem verjel, da je naš sistem boljši. Predvsem zato, ker smo količinsko trenirali bistveno več kot naši tekmeci. Kako različna sta si bila z Janico? Janica je vsekakor izjemen talent. Poleg tega je imela izjemno mentalno moč. In to je nekaj, kar je prirojeno. To je bila dobitna kombinacija, zaradi katere je bila tako superiorna. Jaz nisem bil tako nadarjen kot ona. A bil sem garač. In vseskozi sem verjel, da bo prišel čas, ko se bo vse skupaj tudi meni poklopilo. Kdor investira, na koncu žanje. Danes ste tudi sam oče štirih otrok. Ali se pri vzgoji poslužujete tudi nekaterih metod očeta Anteja? Kot otroka sva z Janico z očetom preživljala veliko časa v naravi. Poleti smo hodili na Mljet, kjer smo spoznavali številne zakonitosti narave. Tam sva tudi skakala z visokih pečin, kar nama je pomagalo, da sva se znebila strahu. In to naju je izklesalo v vsestransko trdni, odločni, samozavestni in osredotočeni osebi. Pri vsem tem pa je bila najbolj impresivna očetova vera v naju. Njegova kontrola je bila zanimiva. Počeli smo res težke stvari in od naju je pričakoval nadpovprečno veliko. A bistvo tega odnosa je bilo obojestransko zaupanje. Očetovega v naju in najinega v njega. Mislim, da številni drugi starši v svoje otroke nimajo takšnega zaupanja. In sam podobno zaupam svojim otrokom. Žena je precej bolj previdna. Sam pa jim tudi v situacijah, ki se morda zdijo nevarne, povsem zaupam in jim pustim, da sami odkrijejo svoje omejitve. 23

RkJQdWJsaXNoZXIy MTMxMzMz